Marijina izkušnja: Pod mojim srcem čutim novo življenje

babyZ vami bi rad delil zgodbo Marije V., bodoče mlade mamice, ki se ji je po mučnih petih letih uresničila srčna želja – z možem bosta postala starša tako želenemu prvemu otročičku.

Marija me je prvič obiskala pred poletjem. Bila je plaha, v očeh je bilo videti breme skrbi, obupavanja in negotovosti. Številni neuspeli poskusi zanositve so jo psihično in fizično povsem izčrpali. A želja imeti otroka je bila močna. Čeprav ni vedela, kaj lahko pričakuje od obiska pri meni, je po tihem upala, da ji bo pomagalo. Tudi sam nisem mogel dati zagotovil. Življenje ne deluje vedno v smeri naših pričakovanj. Čeprav je to težko razumeti, nam včasih z razlogom postreže s povsem drugačnimi okoliščinami, kot bi si jih želeli. Zato o izidu seanse nikdar ne sodim. Vem, da srečanje z vibracijami Absoluta vedno prinese dobrobit za prejemnika. Takšno ali drugačno. Vesel in hvaležen sem, da se je pri Mariji zgodilo to, kar si je najbolj želela. Svojo izkušnjo bo povedala sama. Objavljam jo v celoti, tako kot jo je zapisala, brez lektorskih ali uredniških popravkov:

Spoštovani.
Rada bi zapisala nekaj besed o moji izkušnji.
Z možem sva se trudila dolgih 5 let z zanositvijo. Imela sem operacijo na maternici, nato sem zanosila, vendar na žalost v 10 tednu splavila. Začeli so se dnevi žalovanja, tesnobe in strahu. No, minilo je leto in več, pa še vedno nisem zanosila. Dobila sva napotnico za ambulanto za neplodnost. Nisem vedela kako naprej, pa sem iskala druge možnosti, zdravila sem se z akupunkturo, homeopatijo.
Dva poskusa oploditve z biomedicinsko pomočjo sta bila neuspešna… Nakar mi sodelavka pove za zdravljenje s ponovno povezavo, bila sem zelo skeptična, še posebej ko mi je opisovala občutke, ki jih je doživljala na terapiji… zdelo se mi je zelo čudno in neverjetno. Pa kljub temu sem si rekla, probam še to. In pred začetkom tretjega poskusa oploditve z biomedicinsko pomočjo sva se z g. Janezom dogovorila za prvo terapijo. Bilo je, kot da ni več časa, trepetale so mi oči, imela sem mravljince v nogi in pojavil se je ta občutek neizmernega veselja. Pri drugi terapiji je bilo občutenje še močnejše. Ves čas se mi je pred očmi pojavljala vijolična barva, v glavi sem imela občutek, kot da bi mi nekdo z vakuumom iz glave vlekel moje odvečne skrbi. Ta isti občutek sem imela, ko sva terapijo ponovila na daljavo in sicer na dan pred punkcijo jajčnih celic. Nenadoma me ni bilo več strah, tudi odnosi z možem so se uredili, saj zaradi velike želje po otroku z vsemi preizkušnjami niso bili več tako pristni, kot prej.
No in zadnjo terapijo mi je g. Janez naredil prav tako na daljavo in sicer po transferju zarodka. To je najtežji čas, ko čakaš ali je nosečnost, ali je ni. Vendar ni bilo več dvoma, med samo terapijo sem začutila otroka – fizično v svojem telesu. Ves čas terapije se mi je pojavljala misel: VSE se zgodi z namenom. To je tudi sedaj moje vodilo v življenju in ničesar me ni strah.
Test nosečnosti je bil pozitiven in poskušam uživati v nosečnosti.
Hvala iskreno iz srca g. Janezu Aljančiču, hvaležna sem za to izkušnjo.

Mariji se za zaupanje in pogum, da je bila zgodbo pripravljena podeli z vami, iz srca zahvaljujem.